|
|
 |
 |
 INŠTITUT
DEJAVNOSTI
PUBLIKACIJE
POVEZAVE
|
 |
 |
  
|
 |
 |
| Etnologija v vzgojnem
procesu Etnološke teme v šoli in v izvenšolskem delu z mladino Ob peti obletnici smrti v letu 1998 smo se želeli spomniti narodopisca dr. Pavleta Zablatnika s posvetom o možnostih uporabe etnoloških raziskav v šoli in v zunajšolskem delu z mladino. Z izobraževalnim seminarjem za učitelje, društvenike, voditelje otroških in mladinskih skupin na temo možnosti uporabe etnoloških raziskav v vzgojnem in izobraževalnem procesu, smo se poklonili spominu vsestranskega in neutrudljivega kulturnega delavca, vzgojitelja in narodopisca Pavleta Zablatnika s področji, ki so mu bile najbolj pri srcu, tj. vzgoja in narodopisje. Pobuda za temo je prišla s strani dr. Marije Makarovič. Opozorila na akcijo Etnologija v šoli, ki jo je prirejalo Slovensko etnološko društvo in je bila namenjena seznanjanju, dopolnjevanju in sistematičnemu poglabljanju etnoloških znanj osnovnošolskim učiteljem. V program Zablatnikovega dneva smo vključili predavanja o različnih etnoloških temah, pri katerih so predavatelji nakazali tudi možnosti uporabe v šolskem pouku in pri delu z mladino. Sklop dopoldanskih predavanj je začel univerzitetni profesor dr. Peter Fister, ki raziskuje arhitekturno podobo južne Koroške. V predavanju je predstavil doslejšne raziskave in raziskovalne cilje na področju arhitekture na Koroškem. Spregovoril je tudi o potrebah vključevanja teh raziskav v vzgojno delo, saj se vsakdo sreča z vprašanji arhitekture najkasneje tedaj, ko si začne urejevati lasten dom. Pri tem je zelo važen smisel za dojemanje in urejevanje prostora. Prof. Breda Vilhar je v prispevku "Umetnostna dediščina otrokovega okolja" razmišljala o uvajanju otrok v doživljanje in umevanje umetnosti. Pri tem da je treba izhajati iz otrokovega neposrednega okolja, iz umetnostno-zgodovinske dediščine otrokovega domačega okolja in ga predvsem spodbujati k "gledanju s srcem". Slednji način je predavateljica predstavila z nekaj primeri doživljanja koroških kulturno-zgodovinskih spomenikov. Doživljanje umetnostne dediščine "in situ" ter na občasnih ali stalnih razstavah zahtevo predpripravo v razredu v obliki "projektnega učnega dela". Dr. Marija Makarovič je predavala na temo "Govorica oblačilne kulture v slovenskem kmečkem okolju na Koroškem", v prispevku samem pa je skušala ovreči stereotipe o noši kot neke vrste uniformi, kar noša nikoli ni bila. Vsak posameznik namreč oblikuje in izraža svoj stil oblačenja, svojo oblačilno govorico obleke. Sistem oblačilnih znakov je vsekakor mnogostranski ter po obliki in vsebini različen. Naloga vzgojiteljev naj bi bila, da razblinijo "stereotipne in mitske" predstave o noši. Slavistka in etnologinja mag. Uši Sereinig je spregovorila na temo "Otroške igre in njihove vrednote za doraščajočega otroka." Predstavila je projekt zbiranja otroških iger koroških Slovencev in poudarila, da so otroške igre lahko tudi važen dokument jezikovne situacije koroških Slovencev. Predstavila je nekatere otroške igre, ki so jih igrali v raznih letnih časih ter igrače in glasbila, ki so jih včasih izdelovali ročno. Dr. Herta Lausegger je v članku "Vizualizacija narečja v šoli" predstavila projekt videodokumentacije koroških narečij. Splošni učni načrt predmetov dialektologije in etnologije ne predvideva. V prispevku se je predavateljica dotaknila vprašanja, kako uzaveščati šolski mladini etnološko-kulturološke teme s pomočjo avdiovizualnih narečnih dokumentacij. Za vizualizacijo narečja v šoli bi bilo potrebno izbrati teme, ki so blizu otrokovemu svetu. Opozorila je tudi na dejstvo, da so lahko za videodokumentacijo koroških narečij tudi otroci odlični pripovedovalci. Mag. Martina Piko je spregovorila o izpovednosti in jezikovni podobi koroških pravljic in povedk. V prispevku je predstavila različne vrste t.i. ljudskih pripovedi in načine, kako lahko otroci mimo vseh literarno-teoretičnih definicij razumejo obe osnovni skupini pripovedi tj. pravljico povedko. V prispevku je bilo nakazano, kako lahko razne pripovedi spodbujajo otroka k opazovanju in razmišljanju, pa tudi k pripovedovanju. Pripovedi so dragocene tudi za učenje jezika, pri tem pa je zelo važno izredno dobro premišljena rešitev zapisovanja ljudskih pripovedi. Lajko Milisavljevič, ki zbira ljudske pesmi v Rožu in na Zilji, je v svojem prispevku predstavil projekt zbiranja koroških kolednic. S tonskimi primeri je predstavil novoletne, trikraljevske, svečniške, jurjevske in florjanovske kolednice koroških Slovencev. V izjavah je predstavil razne vidike koledovanj na Koroškem in opozoril tudi na nekatere spremembe pri koledovanju, predvsem pri sestavu koledniških skupin. Izvajanja so bila zanimiva za društvenike, ki skrbijo za ohranjanje pevskega izročila v svojih krajih. Dopoldanski program sta zaključili etnologinja Polona Sketelj in učiteljica Rezika Kapus, ki sta predavali na temo "Spoznavanje domačega kraja" in predstavili, kako lahko poteka sodelovanje med učiteljem in etnologom. Izdelali sta delovni vzorec za ljudsko šolo v Bilčovsu, ki vključuje izbor etnoloških vsebin za vključitev v pedagoški proces, opis poteka raziskovalnega dela z učenci v kabinetu in na terenu in prikaz predstavitev izsledkov raziskav. Učiteljica Rezika Kapus je predstavila tudi etnološke vsebine v dosedanjih učnih načrtih za osnovne šole. Med cilji vključevanja etnologije v šolski pouk so poleg spoznavanja domačega kraja tudi spoznavanje raziskovalnega dela, pospeševanja skupinskega dela, povezovanje šole s krajem in ljudmi ter povezovanje učencev enojezičnih in dvojezičnih razredov. V popoldanskem programu je etnomuzikolog mag. Bertej Logar predstavil bolj obširen projekt z naslovom "Slovenska ljudska pesem na Koroškem". Projekt, ki ga je pripravil za učitelje obsega tri dele; v prvem delu je predstavil zgodovinski pregled zbiranja in zapisovanja slovenskih ljudskih pesmi in plesov na Koroškem s tonskimi primeri, v drugem delu je sledil "praktični del", tj. petje v živo s Pevsko-instrumentalno skupino Žvabek ter izvajanje ljudskih pesmi dveh ljudskih pevk, ge. Ide Schlatte in ge. Milke Lutnik iz Žvabeka, ob koncu pa je še predstavil simbole in prispodobe v koroški ljudski pesmi. |
|||
 |
 |
||
 design & konzept by i:lab |
Slovenski narodopisni
inštitut URBAN JARNIK |
 |
