|
|
 |
 |
 INŠTITUT
DEJAVNOSTI
PUBLIKACIJE
POVEZAVE
|
 |
 |
  
|
 |
 |
| Narečje v etnologiji
Dokumentiranje in zapisovanje narečnih besedil v etnoloških raziskavah
Narečje je raziskovalno področje jezikoslovja, je sestavni del študija slavistike, vendar so raziskovalci, ki se najbolj pogosto srečujejo z narečjem - poleg dialektologov - predvsem etnologi. Etnologi raziskujejo vsakdanje življenje posameznikov in skupnosti, pri tem pa morajo nujno upoštevati jezik, ki ga ljudje govorijo v svojem domačem okolju. Sodelavci inštituta, to so večinoma etnologi in strokovnjaki drugih družboslovnih ved, se trudijo, da bi pri svojih raziskavah ohranili vsaj narečno izrazje, ki je povezano z vsakokratnim raziskovalnim področjem. Pri zapisovanju narečja se kar hitro znajdejo etnologi, ki so tudi slavisti, večje težave imajo raziskovalci brez študija slavistike. Če bi bilo v študijskem programu etnologije predvideno tudi posredovanje osnovnega znanja o narečni razčlenjenosti slovenskega jezika, bi s tem bistveno olajšali pristop etnologov do narečij in izboljšali kakovost zapisanih narečnih besedil. V uvodu je mag. Martina Piko izpostavila potrebo po seznamu narečnih besed, ki bo vseboval besede z značilnimi koroškimi narečnimi posebnosti kot vzorce. Te besede naj bi bile zapisane v fonološkem zapisu, dodan pa naj bi bil predlog za bolj preprost zapis in prevod v knjižni jezik. Po teh narečnih vzorcih - za vsako narečje bi morali izdelati svoj seznam - se bi lahko orientirali etnologi in drugi zapisovalci. Glavni referent dr. Ludvik Karničar je v svojem referatu o "Fonetičnem opisu etnoloških in narečnih besedil" nakazal, kako zapisujejo narečja strokovnjaki. Slovenski dialektologi uporabljajo pravila Mednarodne fonetične zveze (API) in pravila Vseslovanskega lingvističnega atlasa (OLA) ter pravila Slovenske fonetične transkripcije. Vendar je zapisovanje v slovenskem prostoru zelo neenotno. Predlagal je enodnevni seminar za zapisovanje narečnih besedil, pred tem pa naj bi se v posebni delavnici srečali strokovnjaki in menili o poenotenju in poenostavljanju zapisov narečnih besedil. Dr. Karničar je predstavil možno fonetično transkripcijo narečnih besedil, o kateri naj bi razpravljali. V drugem delu dopoldanskega programa so sodelavci inštituta in gostje spregovorili o izkušnjah z narečnim terenskim in dokumentacijskim delom. Mag. Tatjana Trampusch je v svojem prispevku predstavila fonetični zapis dobljanskega govora in ga primerjala z literarnim narečnim zapisom iz istega kraja. Pri tem je ugotovila, da ima literarni zapis zaključen in enoten sistem in je zelo dober primer poenostavljenega zapisa dobljanskega narečja. Dr. France Vrbinc je poudaril, da je narečje govorna oblika jezika in da je zapisovanje potreben magnetofon. V seriji "Tako smo živeli" so narečne besede tiskane v poševnem tisku, ob koncu knjige pa je od druge knjige naprej dodan slovar narečnih besed. Prof. Jožko Kovačič je spregovoril o zapisovanju narečnih pesmi za pevce, ki naj bi se teh pesmi naučili. Pri tem so bile potrebne čisto praktične rešitve, da so pevci pesmi lahko prebrali. Sodelavci inštituta iz Slovenije mag. Helena Ložar-Podlogar in Polona Sketelj so spregovorili o izkušnjah pri srečanjih narečnih govorcev in govorcev knjižnega jezika ter o svojem načinu reševanja problematike razumevanja povsem tujega narečja. Dr. Marija Stanonik je predstavila razne načine reševanja zapisovanja narečnih besedil v zbirki Glasovi, kjer izhajajo narečne pripovedi s celotnega slovenskega ozemlja. Dr. Zinka Zorko, ki je pravtako z nasveti za zapisovanje narečij sodelovala pri zbirki Glasovi, je predstavila enega izmed možnih načinov poenostavljenih zapisov. Popoldanski program je bil posvečen predstavitvi narečnega gradiva. Dr. Naško Križnar je predstavil privatne videoposnetke in ugotavljal, kdaj ljudje govorijo knjižno in kdaj narečje. Dr. Herta Maurer-Lausegger je spregovorila o svojem delu pri projektu "Thessaurus der slowenischen Mundarten in Kšrnten", kjer je zbirala izraze za razne predmete. Prikazala je primere iz zadnjih dveh filmov o saneh in o kmečkem orodju; narečni videofilmi nastajajo v sklopu projekta Raziskovanje slovenskih narečij na Koroškem na Univerzi v Celovcu. Mag. Martina Piko in mag. Uši Sereinig sta prestavili arhivsko in terensko pripovedno gradivo. Arhivsko gradivo je izredno dragoceno (v glavnem so to posnetki, ki so nastali v okviru Slovenskega sporeda Avstrijske radiotelevizije v Celocu). Gradivo bo treba čim prej zapisati, dokler so še živi narečni govorci, ki poznajo danes ne več rabljene izraze. Ob koncu seminarja je mag. Bertej Logar predstavil 34 jezikovnih variant pesmi "Je pa davi slanca padla", variant melodij te pesmi pa je 11. Primer kaže, kako pevci preoblikujejo eno in isto pesem "po svojem narečnem izgovoru". Seminar na temo "Narečje v etnologiji" je veliko pripomogel k problemu reševanju zapisovanja narečnih besedil. Diskusija o tem problemu ni nova, novost je bila v tem, da so se na enodnevnem seminarju srečali etnologi in dialektologi in skušali najti skupno rešitev za kakovostno zapisovanje narečnih besedil. |
|||||
 |
 |
||
 design & konzept by i:lab |
Slovenski narodopisni
inštitut URBAN JARNIK |
 |
