![]() |
|
|
| Zablatnikov dan 2000
Simpozij o Urbanu Jarniku
Po uvodnih besedah dr. Pavleta Apovnika in mag. Martine Piko se je simpozij začel s prikazom videofilma Urban Jarnik - po sledovih njegove življenske poti, ki je nastal v sodelovanju SNI Urban Jarnik in Avdiovizualnega laboratorija Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU. Popotovanje po sledovih Urbana Jarnika po Koroškem so s kamero in besedo posneli prof. Breda Vilhar, Miha Peče in doc.dr. Naško Križnar. O Urbanu Jarniku kot pesniku je po filmskem uvodu tekla beseda v prvem sklopu predavanj. Jarnika kot pesnika je predstavil univ. prof. dr. Erik Prunč, ki je izdal obsežno študijo posvečeno Jarnikovemu pesniškemu opusu. Kar zadeva pesniškega opusa je dr. Erik Prunč izpostavil tematsko zelo različne sklope poezij, ki so nastajale izpod Jarnikovega peresa, nenazadnje pa tudi stilno različne pristope, saj je Jarnik živel v času med razsvetljenstvom in romantiko, a tudi razpet med slovenskim (kasneje tudi slovanskim) in nemškim svetom. Univ. prof. dr. Katja Sturm-Schnabl je v svojem izvajanju analizirala zgodovinsko in filozofsko ozadje dob, ki so pripeljale k romantičnemu hrepenenju in k bistvenem razlikovanju od razvetljenske realnosti, kar je razvidno tudi v nekaterih pesniških prispodobah, ki so na prvi pogled pri Jarniku in pri Prešernu zelo podobne, razlikujejo pa se v idejnem ozadju razsvetljenstva oz. romantike. Predavanje dr. Teodorja Domeja je uvedlo drug vidik Jarnikovega dela. Predstavil je besedila Urbana Jarnika, ki opisujejo jezikovno stvarnost na Koroškem in poudaril, da se je Jarnik zavedal spreminjanja jezikovne podobe Koroške. Z analizo procesa asimilacije je posegel v stvarnost in se angažiral za narodno in jezikovno emancipacijo. As. prof. dr. Ludvik Karničar je predstavil dialektološko delo Urbana Jarnika. Jarnik je kot začetnik koroškega narečjeslovja v svojih analizah že predstavil in opisal razlike v podjunskih, rožanskih in ziljskih govorih. V popoldanskem delu simpozija je najprej univ. doc. ddr. Wilhelm Baum orisal Koroško v času Urbana Jarnika. Nakazal je prisotnost Slovencev na koroškem kulturnem področju v tem času, iz česar je razvidno, da je bil Jarnik eden izmed redkih Slovencev, ki je imel stike tudi z nemškimi kulturnimi krogi tistega časa. Prehod v "nacionalno obdobje" pa je tudi Jarnika pomenil čas tesneših stikov s slovenskimi oz. slovanskimi krogi. Drugi del popoldanskega programa je bil posvečen narodopisnim člankom Urbana Jarnika. Mag. Helena Ložar Podlogar je v svojem prispevku poudarila kritičen pogled Urbana Jarnika na tedanja poročila o ziljskih šegah. Jarnik je v Carinthiji odgovoril z dvema člankoma na objave o Ziljanih. Prispevek je izšel tudi v dunajski reviji "Vaterlšndische Blštter". Dr. Marija Makarovič je nato nadaljevala predstavitev narodopisne vsebine v Jarnikovih člankih, točneje s pregledom opisov ziljske noše. Jarnikov opis se bistveno razlikuje od tistega, ki ga lahko beremo v Hacquetovem opisu. Jarnik je omenjeni opis popravil in dopolnil. Jarnikov opis je v primerjavi z drugimi opisi ne le natančnejši, ampak upošteva tudi zgodovinski razvoj oblačilne kulture. |
|||||
![]() |
![]() design & konzept by i:lab |
Slovenski narodopisni
intitut URBAN JARNIK |
|