![]() |
|
|
Raziskava tradicionalnih in sodobnih šeg na Koroškem
Šege in navade koroških Slovencev je obširno in sistematično obdelal dr. Pavle Zablatnik v disertaciji o duhovni kulturi koroških Slovencev leta 1951. Razprava je bila objavljena v dveh knjigah: Od zibelke do groba (1982) in Čar letnih časov (1985). Šege in navade v novejšem času niso bile raziskane, posamezne informacije pa najdemo v krajevnih monografijah, ki so bile pripravljene v zadnjih desetletjih. Posebno razpravo o svatbi na Zilji je objavila Helena Ložar Podlogar. V naslednjih letih bomo šegam in navadam namenili več raziskav, v katerih bomo ugotavljali ohranjenost tradicionalnih šeg, transformacije šeg, spremembe v funkciji šeg, pojave oživljanja šeg in vpetost šeg v družbeno okolje. MŠZŠ (Ljubljana) in ÖAD (Dunaj) v programu avstrijsko-slovenskega znanstvenega sodelovanja v letih 2002 - 2003 financirata raziskovalni projekt "Šege kot identitetni dejavnik v procesu nastajanja novih evropskih regij". Raziskava je usmerjena v predstavitev šeg v obmejnih regijah Spodnje Podjune v Avstriji in Mežiške ter gornje Dravske doline v Sloveniji. Pri projetku sodelujejo Martina Piko-Rustia, Naško Križnar in Miha Peče. Kot mlada raziskovalka je v projekt vključena Saša Roškar, ki analizira predstavitve šeg in navad v koroških medijih. Posebna raziskava bo namenjena pehtrovanju, ki se je na Koroškem dobro ohranilo. Ponekod ga tudi oživljajo. Martina Piko-Rustia pripravlja pregled pustovalnih navad pri koroških Slovencih. Ugotovila je, da je beljaško pustovanje močno vplivalo tudi na pustno kulturo pri koroških Slovencih. |
||||
![]() |
![]() design & konzept by i:lab |
Slovenski narodopisni
intitut URBAN JARNIK |
|