|
|
 |
 |
 INŠTITUT
DEJAVNOSTI
PUBLIKACIJE
POVEZAVE
|
 |
 |
  
|
 |
 |
|
Sociolingvistični položaj
slovenščine na avstrijskem Koroškem: Mnogostranska analiza
Glavni cilj raziskave je analiza sociolingvističnega položaja slovenske manjšine na Koroškem glede na jezikovne različice govora koroških Slovencev. Raziskava je bila zasnovana kot triletni projekt od junija 1998 do junija 2001. Tom Priestly je s študenti raziskoval jezikovno situacijo na Koroškem z vidika štirih perspektiv: mrežne analize, analize uporabe jezika, vitalnostne etnolingvistične analize in (prelimininarne) analize ligvistične kompentece. Položaj slovensko govorečih na avstrijskem Koroškem je karakterističen za položaj domala vseh jezikovnih manjšin po svetu, ki se borijo za svojo identiteto in z redkimi izjemami vse hitreje izgubljajo svojo materinščino. Kot znano, so dvojezični vsi Korošci, ki se učijo slovensko narečje kot materinščino, proces izgube slovenščine (narečja in knjižnega jezika) v prid nemščine pa se pospešuje; ta proces se razvija na avstrijskem Koroškem kot drugje, kljub sorazmerno ugodnim pravnim razmeram in visoki ravni uradne podpore, navzlic vsem naporom aktivistov in aktivistk. Projekt ima za cilj kombinirati tri zelo različne pristope in obenem primerjati položaj v šestih koroških krajih; v vsakem izmed njih je vzdrževanje slovenske materinščine ogroženo v različni meri in iz različnih vzrokov. Že v osemdesetih letih se je Tom Priestly zavedal, da bo mogoče samo z raziskovalno metodo, ki kombinira tri parametre - sociolingvističnega, psiholingvističnega in lingvističnega - doseči zanesljive podatke o dejavnikih jezikovne premestitve. Takšna kombinacija metod za raziskovanje manjšinskih razmer doslej še ni bila uporabljena na terenu na Koroškem: izjemoma se ji približuje raziskava Flaschbergerja in Reitererja (1980). Poleg tega so seveda veliko koristnega prispevali zgodovinarji, sociologi, politikologi, jezikoslovci, ampak vsak oz. vsaka navadno samo s svojevrstnim pristopom. Izbrane metode naj omogočijo odgovore na več vprašanj o slovensko govorečih manjšincih, predvsem na vprašanja treh vrst:
Namen prvih treh let projekta (1998-2001) je bilo razvijanje in uporaba sociolingvističnih in psiholingvističnih vprašalnikov ter ocenjevanje korelacije izidov teh dveh testov s podatki testov o jezikovni kompetenci; zadnji pristop je prvi izmed treh omenjenih lingvističnih parametrov. Naslednja faza raziskovanja (po letu 2001) je zahtevala analizo variacij, analizo preklapljanja (code-switching) ter analizo jezikovnega poenostavljanja (v krajih, kjer je to opazno). Raziskava je povezovala različne pristope, vsak od njih je bil izveden s pomočjo intervjujev z vprašalniki, ki so jih uporabili v več krajih na avstrijskem Koroškem. Izbranih krajev je šest in je med njimi več razlik: število prebivalcev, proporcija slovensko in neslovensko govorečih, geografska izolacija oz. neosamljenost, sorazmerno število vozačev (pendlerjev) in nevozačev. V Podjuni sta izbrana dva kraja (a) Dob, (b) Šmihel; v srednjem Rožu (c) Sele, (d) Bilčovs; pri Zilji pa (e) Bistrica na Zilji in (f) skupina vasi nedaleč od Šmohorja, npr. Dueli, Pazrije, Brdo. Bistrica na Zilji, je npr. prizorišče zelo znanih sumljivih opisov jezikovnega položaja izpod peresa Johna Gumperza, ki jih bomo mogli mimogrede kontrolirati. Pričakujemo torej, da bodo predstavljene marsikatere pomembne nejezikovne variante glede na kraje in, da se bo v kakem izmed izbranih krajev pokazali med informatorji tudi govorci s "poenostavljenimi gramatikalnimi sistemi". Kolikor je to bilo mogočeje izbor informatorjev vključeval (i) predstavnike obeh spolov, (ii) predstavnike treh različnih generacij, (iii) vozače in nevozače, (iv) govorce, katerih matere so bili rojene v vasi ali drugje, in (v) maturante Slovenske gimnazije in nematurante. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 |
 |
||
 design & konzept by i:lab |
Slovenski narodopisni
inštitut URBAN JARNIK |
 |
