Josip Šašel je študiral pravo v Pragi, po koroškem plebiscitu 1920 se je preselil v Prevalje, kjer se je ob svojem poklicnem delu posvečal predvsem narodopisju in zapustil bogato zapuščino, ki obsega objavljena dela in rokopisno gradivo. Raziskoval je etnološke teme (pripovedi, šege in navade, materialno kulturo) in zapisoval domači govor v Slovenjem Plajberku, ukvarjal pa se je tudi s pravnimi starožitnostmi in toponomastičnimi vprašanji.

Zbornik s simpozija vsebuje prispevke:

• Spomine Ljudmile Erič, Šašlove nečakinje
• Matjaž Blokar: Rodoslovje Josipa Šašla
• Monika Kropej: O življenju in delu Josipa Šašla
• Avguštin Malle: Šašlov rod. Socializacijske poti mladih Korošcev v zadnjem obdobju avstro-ogrske monarhije
• Karla Oder: Dr. Josip Šašel in njegovi sodobniki v Mežiški dolini
• Helena Ložar-Podlogar: Po sledeh Šašlovega gradiva o šegah in navadah
• Marjeta Šašel Kos: Kelti in Rimljani v prispevkih Josipa Šašla
• Vlado Nartnik: K oblikovanju letečih procesij na Koroškem
• Martina Piko-Rustia: Prispevek Josipa Šašla k raziskovanju pripovednega izročila na Koroškem
• Marija Makarovič: Delež ljudskomedicinskega gradiva Josipa Šašla v Möderndorferjevem delu Ljudska medicina pri Slovencih
• Peter Weiss: Priprava rokopisa Rožanskega narečnega besednjaka Josipa Šašla
• Zinka Zorko: Josip Šašel – zbiralec in zapisovalec koroških krajevnih imen
• Pavel Apovnik: Pravno-etnološke teme v narodopisnem delu Josipa Šašla
• Drago Samec: Na poti do bibliografije dr. Josipa Šašla

Sodelujoče inštitucije: Slovenski znanstveni inštitut (Celovec), Inštitut za slavistiko Univerze v Celovcu (dr. Herta Maurer-Lausegger), Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Koroški muzej Ravne na Koroškem, Koroška osrednja knjižnica dr. Franca Sušnika (Ravne na Koroškem)