Zablatnikov dan 2001 – Ekskurzija in posvet

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Koroški pokrajinski muzej Ravne na Koroškem sta v soboto 19. maja 2001 v okviru avstrijskega tedna znanosti in v okviru Zablatnikovih dnevov 2001 ponudila ekskurzijo z ogledom fresk in drugih zanimivosti v cerkvah dekanije Pliberk, Dravske in Mežiške doline.

Ekskurzija Po sledeh Mojstra iz Nonče vasi

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Koroški pokrajinski muzej Ravne na Koroškem sta v soboto 19. maja 2001 v okviru avstrijskega tedna znanosti in v okviru Zablatnikovih dnevov 2001 ponudila ekskurzijo z ogledom fresk in drugih zanimivosti v cerkvah dekanije Pliberk, Dravske in Mežiške doline. Pot je vodila od Pliberka proti Suhi na slovensko stran meje v Dravograd, odtod pa nazaj na Ravne in na Leše. Pod strokovnim vodstvom umetnostne zgodovinarke Brede Vilhar, sodelavke Inštituta Urban Jarnik, in Simone Javornik, kustodinje Koroškega pokrajinskega muzeja Ravne, so udeleženci spoznavali svet umetnin v domačih cerkvah. Posebna pozornost pa je bila namenjena »Mojstru iz Nonče vasi«, neznanemu umetniku iz začetka 15. stoletja, katerega poslikave najdemo med drugim v cerkvah v Nonči vasi, v Rinkolah, v Vogrčah, na Suhi in na Ravnah.

Posvet

Pri posvetu smo razpravljali o pomenu etnoloških raziskav za spoznavanje in prepoznavanje regij in o vlogi etnoloških raziskav v čezmejnih projektih. Razprava je potekala o dosedanjih izkušnjah pri projektih, ki jih podpira Evropska skupnost (npr. Interreg, Phare CBC – Cross Border Cooperation). S temi programi obmejne regije niso prejele ne le možnost za izvajanje le-teh, temveč tudi odgovornost za oblikovanje predstav o regijah, ki segajo čez državne meje.

Po uvodnih besedah predsednika Narodopisnega društva Urban Jarnik, dr. Pavla Apovnika, sta spregovorili Karla Oder (Koroški pokrajinski muzej Ravne) in Martina Piko-Rustia (inštitut Urban Jarnik), ki sta predstavili dosedanje čezmejno sodelovanje in predloge za nadaljnje raziskave. France Vrbinc je spregovoril o prevajanju slovenskih krajevnih imen. Njegovo predavanje in problematika predstavitve krajevnih imen v dvojezičnem okolju in zunaj njega je sprožila živahno debato. Vprašanje prevajanja v dvojezičnih območjih in v območjih, ki so zgodovinsko obremenjena ni zgolj prevajalsko vprašanje, temveč v prvi vrsti politično vprašanje. Kljub obširni diskusiji dokončnih rešitev ni bilo mogoče najti, zedinili pa smo se, da naj poševna črta označuje dvojezičnost, oklepaj pa prevod imena v eni ali drug jezik, ki ni državni. Po diskusiji je spregovorila Zinka Zorko o hišnih imenih na Šentanelu in na Bistrici pri Pliberku in tako opozorila na važno področje imenoslovja. Marija Makarovič je predstavila čezmejne raziskave noš in zbiranje življenjskih zgodb v Podjuni, Mežiški in Dravski dolini. Dopoldanski program sta končali Špela Ledinek in Nataša Rogelja, ki sta spregovorili o raziskavi življenja šavrinke Marije Franca med istrskimi mejami in simboli. Popoldanski program je nadaljeval Naško Križnar s prikazom virov za vizualni prikaz regionalne kulture. Engelbert Logar je predstavil ljudske pesmi na Suhi in v Libeličah, Marija Stanonik pa raziskane in neraziskane žanre koroškega pripovednega izročila. Simpozij sta zaključili Simona Javornik s predavanjem o sakralni likovni dediščini v Mežiški dolini in Breda Vilhar s predstavitvijo sakralnih spomenikov v dekaniji Pliberk s posebnim poudarkom na Mojstru iz Nonče vasi.