Narečja poživljajo naš jezik
Časopisno podjetje Gorenjki glas je svojo redno prireditev Glasova preja tokrat namenilo tretjemu sklopu čezmejnega projekta LINGUA, ki se izvaja v Interreg programu Slovenija - Avstrija 2021–2027. Gostje okrogle mize so razpravljali o možnostih ohranjanja ziljskega narečja, ki se je izoblikovalo na območju Ziljske doline na avstrijskem Koroškem, Kanalske doline v Italiji in Rateč v Zgornjesavski dolini.
Gostje Glasove preje z naslovom »Narečja poživljajo naš jezik«, ki jo je vodila novinarka Gorenjskega glasa Suzana Podgoršek Kovačič, so bili: Sanja Boto, predstavnica Mohorjeve družbe v Celovcu kot koordinatorka projekta, dialektologinja dr. Jožica Škofic, mag. Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, novinar Jože Košnjek, Rudi Bartaloth, podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika, in Matjaž Podlipnik, sodelavec Gornjesavskega muzeja Jesenice.
Sanja Boto je pojasnila, da se projekt LINGUA, katerega cilj je oživljanje jezikovnih in kulturnih vezi na obmejnem območju Slovenije in avstrijske Koroške, izvaja na treh ravneh. To so izmenjava znanj in dobrih praks na področju predšolske vzgoje (s partnerjem Ljudska univerza Škofja Loka), ozaveščanje o jezikovni in kulturni dediščini (partner Gorenjski glas) in razvoj rešitve za ohranitev ziljskega narečja v pristojnosti vodilnega partnerja Mohorjeve. Pri tem je poudarek na razvoju digitalnega orodja za pretvorbo govora v besedilo, pri čemer sodelujejo strokovnjakinje in strokovnjaki Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru. V ta namen je bilo potrebno transkribirati 100 ur avdio posnetkov ziljskega narečja. Delo je bilo opravljeno s pomočjo Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.
Dialektologinja Jožica Škofic z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU je predstavila nekaj značilnosti rateškega govora in pripomnila, da se govor Ratečanov približuje kranjskogorskemu podnarečju, v katerem ziljsko narečje prehaja v gorenjsko.
Martina Piko-Rustia, znanstvena vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu, in Rudi Bartaloth, podpredsednik Slovenskega kulturnega središča Planika v Ukvah, sta na okrogli mizi spregovorila o prizadevanjih za ohranjanje slovenščine med zamejskimi Slovenci v obliki jezikovnih tečajev, izdajanja knjig, zgoščenk in narečnih slovarjev, popisa hišnih in ledinskih imen.
Več o dogodku v Mojstrani glej v Gorenjskem glasu.