Slovesna podelitev listin je bila 5. decembra v Kremsu ob Donavi. Navzoče je pozdravil generalni tajnik avstrijske Unescove komisije Martin Fritz, ki je domačin iz občine Bekštanj. Za Inštitut za slavistiko celovške univerze in Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik je bila na slovesni vročitvi listin članica razširjenega odbora, etnologinja Herta Maurer-Lausegger. Skupaj z etnologinjo Martino Piko-Rustia sta sestavili izvedensko mnenje za element Šentjurja jagat. Na podelitvi so otroci predstavili šentjurjevske verze v nemščini in slovenščini, nato pa so vsakič glasno zatrobili z volovskimi rogovi, eden od njih pa je zvonil z velikim kravjim zvoncem. Z nastopom so poželi bučen aplavz.

Pobudo za vpis jurjevanja v gornjem Rožu in v okolici Osojskih Tur je dala vaška skupnost Dorfgemeinschaft Latschach, ki je povezala razne iniciative in pripravila skupno prošnjo. DG Latschach zastopa široko iniciativo nosilcev šege, v katero so vključena tudi slovenska kulturna društva v Bekštanju, ki skrbijo za ohranjanje slovenskih verzov pri obhodu hiš na predvečer svetega Jurija, 22. aprila. Prvi je o šegi „Šentjurja jagat“ leta 1841 pisal Matija Majar – Ziljski. Niko Kuret je leta 1977 izdal kratek film o jurjevanju na Pečnici. Ohranjeni so številni zapisi o šegi in zapisi verzov tako v slovenski kot v nemški literaturi. Zanimivi so arhivski zvočni dokumenti Slovenskega sporeda ORF in posnetki, ki jih je posnela Herta Maurer-Lausegger v 1980ih letih.

Metanje štručk v Kamnu v Podjuni je znana šega, ki jo izvajajo vsako leto na prvo nedeljo v februarju pred župnijsko cerkvijo v občini Škocjan v Podjuni. Lihardine štruceje ali kržeje, to so manjši kruhki iz ržene moke, mečejo z ganka nekdanje grajske majerije. Številna množica čaka, da ujame blagoslovljene štručke, ki ljudi obvarujejo pred boleznimi, lakoto in nesrečo. Za vpis šege je skrbelo društvo Kulturverein Stein im Jauntal, priporočilo pa je napisal tudi Jože Till. »Metanje štručejev na god svete Liharde je velika tradicija v Kamnu in občina Škocjan je zelo ponosna, da sprejema listino«, je v slovenščini poudaril prvi podžupan Alois Lach (SPÖ) na slovesni predaji listin ob vpisu v register nesnovne kulturne dediščine v Avstriji, ko je Metanje štučk v Kamnu v Podjuni kratko predstavil tudi v slovenščini. Kamenčani so v cajni prinesli ržene štručke, ki jih je domačinka vrgla v množico. Kdor je ujel štručko, je imel srečo.

Vpis obeh šeg v seznam nesnovne kulturne dediščine je povezan z obvezo, da je treba šege, ki so jih generacije pred nami posredovale naprej, na sodoben način posredovati mlajši generaciji in skrbeti za to, da šege ostanejo žive – tudi v obeh deželnih jezikih.

Avstrijska Unescova komisija je prve elemente v seznam nesnovne dediščine sprejela pred petnajstimi leti. Doslej je skupno vpisanih 178 elementov, med njimi so štirje z dvojezičnega območja Koroške: Slovenska ledinska in hišna imena, Ziljski žegen in ziljska noša ter oba na novo vpisana elementa.