Cilji in delovanje

1. Zbiranje, arhiviranje in ohranjevanje narodopisnega blaga na južnem Koroškem
2. Organizacija, podpora in izvajanje raziskovalnih dejavnosti na vseh področjih narodopisja koroških Slovencev, zlasti na področjih družbene, duhovne in materialne ljudske kulture

Upravni odbor

• predsednik: Nužej Tolmaier
• podpredsednica: dipl. ing. Irena Slavkov
• tajnica: Milka Olip
• namestnica tajnice: Mirijam Gallob
• blagajničarka: mag. Uši Sereinig
• namestnik blagajničarke: Martin Kuchling
• kooptirani članici: mag. Martina Piko-Rustia kot vodja Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, dr. Herta Maurer-Lausegger

Preglednika računov

• Milka Kriegl
• dr. Miha Vrbinc

Strokovni sosvet

• dr. Peter Fister
• prof. Majda Fister
• dr. Ludvik Karničar
• dr. Monika Kropej-Telban
• dr. Mojca Ravnik
• mag. Helena Ložar-Podlogar
• dr. Vito Hazler
• dr. Herta Maurer-Lausegger
• mag. Štefan Lesjak
• dr. Pavel Apovnik

Uredniški odbor za publikacije

• mag. Helena Ložar-Podlogar
• dr. Miha Vrbinc
• mag. Hanzi Filipič
• dr. Karel Hren
• mag. Peter Rustia
• mag. Gabi Frank
• mag. Martina Piko-Rustia

Dosedanji predsedniki

• 1994–1997 dr. Herta Maurer-Lausegger
• 1997–2004 dr. Pavle Apovnik
• 2004–2025 Nužej Tolmaier

Umrl je predsednik društva Urban Jarnik Nužej Tolmaier

Nužej Tolmaier je bil dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in je bil od leta 2004 predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu. Kot neutruden kulturnik slovenske narodne skupnosti je vse svoje življenje vzorno skrbel za uveljavljanje slovenske kulture in za ohranjanje kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem. Rodil se je leta 1942 v taborišču Frauenaurach v Erlangenu, kamor je bila njegova družina pregnana. Kulturnopolitično je dejaven vse svoje življenje. Leta 1965 je začel delovati pri Krščanski kulturni zvezi in Narodnem svetu koroških Slovencev v Celovcu. Decembra 1965 je bil izvoljen za tajnika KKZ, to funkcijo je opravljal 39 let do njegove upokojitve leta 2004. Še v istem letu je bil izvoljen za predsednika Slovenskega narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je pravni nosilec inštituta, in je opravljal to funkcijo z vso vnemo in ljubeznijo.

V času njegovega delovanja je Krščanska kulturna zveza razvila široko dejavnost, ki sega na vsa področja kulture – od gledališča, glasbe in literature do organizacije raziskovalnih dejavnosti. Številne dejavnosti so postale stalnice delovanja KKZ, pri čemer mu je bilo še zlasti pomembno delo za mladino. V njegovi organizaciji so izšle številne publikacije s področja glasbe in etnologije ter monografije zaslužnih osebnosti. Prav tako se je Nužej Tolmaier zavzemal za ustanovitev Slovenske glasbene šole na Koroškem, za predstavitev kulturnega delovanja koroških Slovencev pri Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.

Ko je Krščanska kulturna zveza leta 1983 ustanovila narodopisni oddelek, je Nužej Tolmaier vse svoje organizacijske sposobnosti usmeril tudi v ohranjevanje ljudske kulture koroških Slovencev. Dejavnost na področju narodopisja je nato močno narasla. Naposled je bil leta 1992 ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik kot samostojna raziskovalna ustanova in leta 1994 Narodopisno društvo Urban Jarnik kot pravni nosilec inštituta. S pomočjo številnih zunanjih sodelavcev, etnologov in strokovnjakov drugih ved, ki jih je Nužej Tolmaier znal navdušiti, so potekale pomembne raziskave in dokumentacije, kot npr. dokumentacije življenjskih zgodb koroških Slovencev (zbirka: Tako smo živeli, v kateri je izšlo 12 knjig), monografske raziskave posameznih koroških krajev (Sele, Vogrče, Dobrla vas), raziskave noš in oblačilne kulture na Zilji, v Rožu in Podjuni, dokumentacije arhitekturne dediščine koroških Slovencev, raziskave umetnostnozgodovinske dediščine, raziskave šeg in navad, pripovedi in pregovorov, otroških iger, plesnega izročila, zdravilstva in zdravstvene kulture, dokumentacija slovenskih nagrobnih napisov na koroških pokopališčih, dokumentacija slovenskih hišnih in ledinskih imen in nenazadnje številne raziskave in dokumentacije ljudskih pesmi, ki jim je Nužej posvetil posebno pozornost.

Tolmaierjeva ljubezen do domače ljudske pesmi najgloblje prihaja do izraza v obsežni zbirki Tiha zemlja, v kateri je v skoraj desetletnem delu zbral pesmi iz svojega domačega kraja Radiš in okolice. Vsebuje pesemsko ljudsko izročilo od najstarejših zapisov do pesmi, ki se še danes pojejo v teh krajih. Prav tako je pod njegovim vodstvom potekala ureditev Etnološkega muzeja na Kostanjah. Ob vsem tem je Nužej Tolmaier vedno spet podpiral mlade raziskovalke in raziskovalce in jim omogočal prve publikacije.

Sodelavke in sodelavci Slovenskega narodopisnega inštituta žalujemo, se zahvaljujemo za vso njegovo podporo in izražamo njegovi družini naše iskreno sožalje. Počivaj v miru!