Urban Jarnik

Slovenski narodopisni inštitut je poimenovan po pesniku, jezikoslovcu, narodopiscu, zgodovinarju, publicistu in duhovniku Urbanu Jarniku (1784–1844). Bil je začetnik narodopisnega delovanja in je prvi dialektolog med Slovenci na Koroškem.

K narodopisju so Ziljana Jarnika spodbudili nekritični ponatisi poglavja o Ziljanih Der Gailthaler und die Gailthalerin iz knjige naravoslovca Balthasarja Hacqueta. Jarnikovi popravki in dopolnitve o Ziljanih in ziljskih šegah so izhajali v celovški Carinthii in v dunajskem časopisu Vaterländische Blätter. Z razpravo o koroških narečjih je postal prvi slovenski dialektolog na Koroškem. (Obraz slovenskoga narečja u Koroškoj, v: Kolo 1842, 41–57).

Bil je tudi prvi, ki je z znanstvenimi metodami – s pomočjo etimološke razlage rečnih, gorskih, krajevnih, pokrajinskih in hišnih imen na Štajerskem in Koroškem – prikazal razvoj germanizacije tega prostora. Njegov članek o germanizaciji na Koroškem je prva družbenopolitična in sociolingvistična razlaga pojava asimilacije.

Vodil je znanstvene razprave z najuglednejšimi slavisti, čeprav je živel na podeželju v Možberku. Prešeren ga je spodbujal, da pesnikovanje ne opusti, kot razsvetljenec in preporoditelj pa je skrbel tudi za izobrazbo mladine in kmečkega prebivalstva.

Urban Jarnik je s svojim publicističnim delom nenehno utemeljeval avtohtonost in zgodovinsko legitimacijo slovenskega prebivalstva na Koroškem, z razširjanjem Herderjevih idej o poslanstvu Slovanov pa je tudi krepil romantično miselnost in slovensko samozavest.