K narodopisju so Ziljana Jarnika spodbudili nekritični ponatisi poglavja o Ziljanih Der Gailthaler und die Gailthalerin iz knjige naravoslovca Balthasarja Hacqueta. Jarnikovi popravki in dopolnitve o Ziljanih in ziljskih šegah so izhajali v celovški reviji Carinthia in v dunajskem časopisu Vaterländische Blätter. Z razpravo o koroških narečjih je postal prvi slovenski dialektolog na Koroškem. (Obraz slovenskoga narečja u Koroškoj, v: Kolo 1842, str. 41–57)

Bil je tudi prvi, ki je z znanstvenimi metodami – s pomočjo etimološke razlage rečnih, gorskih, krajevnih, pokrajinskih in hišnih imen na Štajerskem in Koroškem – nakazal učinke germanizacije tega prostora. Njegov članek o germanizaciji na Koroškem je prva družbenopolitična in sociolingvistična razlaga pojava asimilacije.

Vodil je znanstvene razprave z najuglednejšimi slavisti, čeprav je živel na podeželju v Možberku. Prešeren ga je spodbujal, da pesnikovanje ne opusti, kot razsvetljenec in preporoditelj pa je skrbel tudi za izobrazbo mladine in kmečkega prebivalstva.

Urban Jarnik je s svojim publicističnim delom nenehno utemeljeval avtohtonost in zgodovinsko legitimacijo slovenskega prebivalstva na Koroškem. Z razširjanjem Herderjevih idej o poslanstvu Slovanov pa je tudi krepil romantično miselnost in slovensko samozavest.