Image: Zemljevid za občino Bekštanj, foto: Vincenc Gotthardt

Zemljevid za občino Bekštanj, foto: Vincenc Gotthardt

Zemljevidi z ledinskimi in hišnimi imeni

Od leta 2008 v dvojezičnih občinah na Koroškem izhajajo zemljevidi s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni. Prvi izdani zemljevidi so bila pomembna osnova za vpis v seznam nesnovne kulturne dediščine avstrijske Unescove komisije. Doslej je bilo objavljenih devet zemljevidov za osem občin, številni zemljevidi v občinah spodnje Zilje, Roža in Podjune so v nastanku.

Narodopisni inštitut opravlja terensko delo, daje na razpolago kartografske podlage in pomaga pri dokumentaciji in geografski lokalizaciji imen. Prav tako pomaga pri urejevanju in pisanju besedil za zemljevide. Naloge inštituta Urban Jarnik so tudi zapisovanje narečnih imen in njihovih oblik v knjižnem jeziku ter razlage imen. Pri zapisovanju imen se posvetuje s strokovnjaki Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani in koroškimi jezikoslovci.

Prvi žepni zemljevid, na katerem so ledinska in hišna imena zapisana v narečni obliki, je izdalo Slovensko prosvetno društvo Gorjanci za občino Kotmara vas (2008). Na njihovi spletni strani www.gorjanci.at je mogoče okoli 800 zbranim imenom tudi prisluhniti. V sodelovanju z narodopisnim inštitutom je izšlo 8 zemljevidov z različnimi vsebinskimi težišči:

Življenski prostor Sele, 2008

Težišče karte so informacije o neposredni prodaji kmečkih proizvodov iz Sel, informacije o kulturni krajini, označene pa so tudi različne pešpoti. Slovenska hišna in ledinska imena zapisana v knjižnem jeziku. Imena za domačije niso le označena na zemljevidu, temveč tudi v naravi s kažipoti h kmetijam. Projekt je bil realiziran v sodelovanju z narodopisnim inštitutom Urban Jarnik. Izd.: Interesna skupnost selskih kmetov

Šmarjeta v Rožu, 2011

Na karti je zabeleženih poleg ledinskih in hišnih imen, ki so zapisana v slovenskem knjižnem jeziku, mnogo ponudb za turiste. Krajevna, gorska, krajinska in vodna imena so dokumentirana dvojezično (nemško/slovensko). Šmarjeta je predstavljena tudi kot kraj pintarjev – sodarjev, kjer so se s to rokodelsko dejavnostjo začeli ukvarjati v 17. stoletju. Posebnost je danes fizikalni raziskovalni center EXPI blizu kampa Rosental-Rož na Kočuhi. Izd.: Kulturno društvo Šmarjeta-Apače v sodelovanju s Slovenskim narodopisnim inštitutom Urban Jarnik

Škofiče, 2011

Ledinska, krajinska in hišna imena so zapisana v slovenskem narečju. V preglednicah so imena razložena tudi po njihovem pomenu. Poleg tega karta predstavlja zanimivosti v občini Škofiče, med katerimi so zelo lepi primeri etnološke dediščine: kašče, paštəba in žaga. Izd.: Slovensko prosvetno društvo Edinost Škofiče, zanj Magda Errenst. Strokovna pomoč: SNI Urban Jarnik, Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU. Na spletni strani www.edinost-skofice.at je imenom mogoče prisluhniti.

Bistrica v Rožu, 2015

Ledinska, hišna in krajevna imena so zapisana v slovenskem narečju. Pri krajevnih imenih je dodano uradno slovensko in nemško ime. Besedila na hrbtni strani temeljijo na raziskavah dr. Antona Feiniga: Najdemo zgodovinsko-etnografskih opis krajev in pojasnila nastanka nekaterih hišnih imen. Karta je nastala v čezmejnem projektu FLU-LED – Kulturni portal ledinskih in hišnih imen. Izd.: Slovensko prosvetno društvo Šentjanž, Slovensko prosvetno društvo Kočna, KKZ, SPZ, SNI Urban Jarnik

Bekštanj ob Baškem jezeru, 2015

Na turističnem zemljevidu so ledinska in hišna imena zapisana v knjižnem jeziku. Označene so turistične ponudbe, pešpoti in kolesarke poti. Opis na hrbtni strani opozarja na osebnosti, ki so sooblikovale zgodovino Slovencev, in predstavlja slovenska kulturna društva, ki so delovala in še delujejo v tem kraju. Karta je nastala v čezmejnem projektu FLU-LED – Kulturni portal ledinskih in hišnih imen. Izd.: Enotna lista Bekštanj, Slovensko kulturno društvo Jepa-Baško jezero, Slovensko prosvetno društvo Dobrač, KKZ, SNI Urban Jarnik

Šentjakob v Rožu, 2015

Težišče karte z narečnimi ledinskimi imeni je kulturna zgodovina kraja. Ledinska imena so opredeljena po vsebinskih sklopih (načini koriščenja tal, tipologija pašnikov, lastnosti tal, idr.), ki dajejo vpogled v gospodarsko in socialno zgodovino kraja. Objavljena je panoramska fotografija Karavank s slovenskimi imeni vrhov, planin, sedel, vzpetin v predgorju in pobočij. Predstavljeni so tudi številni ljudski pevci, prvi šentjakobski znanstveniki in dejavnosti Slovenskega prosvetnega društva Rož. Karta je nastala v čezmejnem projektu FLU-LED. Izd. Slovensko prosvetno društvo Rož, KKZ, SPZ, SNI Urban Jarnik

Šmarjeta v Rožu, 2015

V nasprotju s karto, ki je bila izdana l. 2011, so na tej karti ledinska in hišna imena zapisana v narečju. Zarisane so pešpoti, kolesarska pot ob Dravi in druge ponudbe za turiste. Posebnost je fizikalni raziskovalni center EXPI na Kočuhi in Geološka pot v Šmarjeti. Na terenu je bilo zbranih mnogo novih imen. Na karti najdemo razlage ledinskih in hišnih imen po vsebinskih sklopih. Karta je nastala v čezmejnem projektu FLU-LED. Izd.: Kulturno društvo Šmarjeta Apače, KKZ, SNI Urban Jarnik

Radiše, 2017

Zemljevid z narečnimi hišnimi in ledinskimi imeni nekdanje občine Radiše, ki je danes del občine Žrelec, je pripravil Tomaž Ogris. Na hrbtni strani je zračna fotografija z vsemi vasmi, ki pripadajo Radišam. Karti je priložena knjižica s slovenskimi in nemškimi podatki o nastajanju, izvoru in pomenu ledinskih in hišnih imen ter imen vasi. Imena so razvrščena po alfabetskem vrstnem redu. Izdajatelj: Slovensko prosvetno društvo Radiše, soizdajatelji: SPZ, SNI Urban Jarnik, Tržna občina Žrelec