Z iskanjem v literaturi in v arhivih je Helena Ložar-Podlogar skušala evidentirati vse vire, ki so ji bili dostopni. Prvo poročilo o svatbenih šegah pri Slovencih na Zilji je iz leta 1798. Pri vsakem delu je izpostavila tisto, kar je bilo še neznano, tako da je nastala podoba ziljske svatbe, kakor se je razgrinjala skozi dve stoletji. Pravi, da je bila ziljska svatba vedno odraz načina življenja Ziljanov – življenja kmetov, vozarjev, konjerejcev in trgovcev. Etnomuzikolog Lajko Milisavljevič je dal na razpolago svoje notne zapise svatbenih pesmi, iz spominov na ziljski svatbo pa ji je najbolj podrobno poročal Niko Kriegl iz Zahomca (1905–1988).