Njegovo življenje kot pravnik, uradnik, politik, kulturni delavec in leksikograf se zrcali v zborniku „Delo za slovensko narodno skupnost na Koroškem“, ki ga je uredila Apovnikova hči Doroteja Apovnik. Na predstavitvi je spregovorila o najpomembnejših življenjskih postajah svojega očeta, od otroštva pri p. d. Zdovcu v Senčnem kraju, kjer so mu posredovali ljubezen do domačega slovenskega narečja in knjižnega jezika, do dela v izobraževanju jezikovne kompetence svojih sorojakov južne Koroške. S specifično terminologijo je izdal tudi več priročnikov, zgodovinskega pomena je bil prav gotovo dvodelni Slovar pravnega in ekonomskega jezika (1989 nemški-slovenski del, 1996 slovenski-nemški del). Zgodovinskega pomena pa je bila tudi njegova kandidatura pri deželnozborskih volitvah 1975, ko je bil Pavel Apovnik glavni kandidat Koroške enotne liste (KEL) in za las zgrešil mandat v deželnem zboru.

Martina Piko-Rustia in Uši Sereinig sta predstavili Apovnikov Leksikon slovenskega narečja v pliberškem okolju, ki ga je začel pripravljati v svoji penziji in poudarili, da se odlikuje zlasti po dveh posebnostih. Prva posebnost je, da se avtor pri izboru besedišča ni omejil le na kmečko okolje, temveč je zajel tudi najpogostejše besede, ki so jih v vsakdanji jezik vnašali katoliška vera in slovenska kulturna dejavnost na podeželju. Kot pravnik pa je upošteval tudi strokovne izraze, ki so jih kmetje uporabljali v zvezi s pravnimi posli. Druga posebnost leksikona so podatki o izvoru narečnih besed oz. etimologija, ki jih dosedanji narečni slovarji še nimajo.

Založnik, avtor in gastrosof Lojze Wieser je poudaril pomen Pavla Apovnika »kot močno osebnost, ki se je mirno, vztrajno in dobršno mero trme zavzemala za manjšinsko politiko« in kot natančnega leksikografa.