Image: Podelitev Tischlerjeve nagrade, Valentin Inzko, Nužej Tolmaier, Janko Krištof. F: Vincenc Gotthardt

Podelitev Tischlerjeve nagrade, Valentin Inzko, Nužej Tolmaier, Janko Krištof. F: Vincenc Gotthardt

Tischlerjeva dvorana/Tischlersaal, Celovec/Klagenfurt Dodati termin v osebni koledar

Tischlerjeva nagrada 2022 Nužeju Tolmaierju

Krščanska kulturna zveza in Narodni sveta koroških Slovencev sta sklenila, da podelita Tischlerjevo nagrado 2022 Nužeju Tolmaierju za njegovo življenjsko delo na kulturnem in narodopisnem področju ter za njegovo osebno prizadevanje za vsestranski kulturni razvoj med koroškimi Slovenci.

Od leta 1979 podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev zaslužnim kulturnim in političnim delavcem Tischlerjevo nagrado za izredne zasluge za narodno skupnost na različnih področjih. Nagrado Nužeju Tolmaierju bosta podelila predsednik Krščanske kulturne zveze Janko Krištof in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Zdravko Inzko.

Nužej Tolmaier je bil dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze, ene izmed obeh osrednjih kulturnih organizacij koroških Slovencev, in je sedanji predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik v Celovcu. Kot neutruden kulturnik slovenske narodne skupnosti je vse svoje življenje vzorno skrbel za uveljavljanje slovenske kulture in za ohranjanje kulturne dediščine na avstrijskem Koroškem. Rodil se je leta 1942 v taborišču Frauenaurach v Erlangenu, kamor je bila njegova družina pregnana. Kulturnopolitično je dejaven vse svoje življenje. Leta 1965 je začel delovati pri Krščanski kulturni zvezi in Narodnem svetu koroških Slovencev v Celovcu. Decembra 1965 je bil izvoljen za tajnika KKZ, to funkcijo je opravljal 39 let do njegove upokojitve leta 2004. Še v istem letu je bil izvoljen za predsednika Slovenskega narodopisnega društva Urban Jarnik, ki je pravni nosilec inštituta, in opravlja to funkcijo do danes.

V času njegovega delovanja je Krščanska kulturna zveza razvila široko dejavnost, ki sega na vsa področja kulture – od gledališča, glasbe in literature do organizacije raziskovalnih dejavnosti. Številne dejavnosti so postale stalnice delovanja KKZ, pri čemer mu je bilo še zlasti pomembno delo za mladino. Uveljavile so gledališke delavnice v Fiesi oz. kasneje Ankaranu, Jezikovne počitnice v Novem mestu, Teden mladih umetnikov na Rebrci, glasbene delavnice, govorniški in literarni natečaji in pevska revija Koroška poje. Na KKZ so uredili knjižnico in bogat arhiv. V njegovi organizaciji so izšle številne publikacije s področja glasbe in etnologije ter monografije zaslužnih osebnosti. Prav tako se je Nužej Tolmaier zavzemal za ustanovitev Slovenske glasbene šole na Koroškem, za predstavitev kulturnega delovanja koroških Slovencev pri Koroških kulturnih dnevih v Ljubljani, Mariboru in na Primorskem.

Ko je Krščanska kulturna zveza leta 1983 ustanovila narodopisni oddelek, je Nužej Tolmaier vse svoje organizacijske sposobnosti usmeril tudi v ohranjevanje ljudske kulture koroških Slovencev. Dejavnost na področju narodopisja je nato močno narasla, naposled je bil leta 1994 ustanovljen Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik kot samostojna raziskovalna ustanova. S pomočjo številnih zunanjih sodelavcev, etnologov in strokovnjakov drugih ved, ki jih je Nužej Tolmaier znal navdušiti, so potekale pomembne raziskave in dokumentacije, kot npr. dokumentacije življenjskih zgodb koroških Slovencev (zbirka: Tako smo živeli, v kateri je izšlo 12 knjig in filmske dokumentacije), monografske raziskave posameznih koroških krajev (npr. Sele, Vogrče, Dobrla vas), raziskave noš in oblačilne kulture na Zilji, v Rožu in Podjuni, dokumentacije arhitekturne dediščine koroških Slovencev, raziskave umetnostne dediščine in popis manjših spomenikov in znamenj, raziskave šeg in navad, pripovedi in pregovorov, otroških iger, plesnega izročila, zdravilstva in zdravstvene kulture, dokumentacija slovenskih nagrobnih napisov na koroških pokopališčih, dokumentacija slovenskih hišnih in ledinskih imen in nenazadnje številne raziskave in dokumentacije ljudskih pesmi, ki jim je Nužej posvetil posebno pozornost.

Tolmaierjeva ljubezen do domače ljudske pesmi najgloblje prihaja do izraza v obsežni zbirki Tiha zemlja, v kateri je v skoraj desetletnem delu zbral pesmi iz svojega domačega kraja Radiš in okolice. Vsebuje pesemsko ljudsko izročilo od najstarejših zapisov do pesmi, ki se še danes pojejo v teh krajih. Prav tako je pod njegovim vodstvom potekala ureditev Etnološkega muzeja na Kostanjah. Ob vsem tem je Nužej Tolmaier vedno spet podpiral mlade raziskovalke in raziskovalce in jim omogočal prve publikacije.

Sodelavke in sodelavci Slovenskega narodopisnega inštituta svojemu predsedniku iskreno čestitamo in se zahvaljujemo za vso podporo!