Image: Referenti in referentke, F: Franc Wakounig

Referenti in referentke, F: Franc Wakounig

Spreminjanje običajev

Vpis slovenskih ledinskih in hišnih imen v avstrijski seznam nesnovne dediščine Unesco ter odločitev avstrijske komisije Unesca, da v ta seznam vpiše tudi ziljski žegen in ziljsko nošo kot prvi dvojezični element »Untergailtaler Kirchtagsbräuche und Untergailtaler Tracht/ Ziljski žegen in ziljska noša«, je bil povod za posvet o spremembah pri izvajanju šeg in navad.

Peter Wiesflecker je spregovoril o pobudah, s katerimi se na Zilji posvečajo tudi slovenskemu izročilu in ga na novo oživljajo. Opozoril je, da so šege in navade povezane z regionalno identiteto, zato naj bi se ne prikazovale izven prostora, v katerem so doma. Tako so se Ziljani uspešno uprli, da bi npr. predstavili ziljsko žegnanje na beljaškem sejmu, kar bi bil folklorizem.

Martina Piko-Rustia je opozorila, da so celo stoletje slovenske pesmi ponemčevali, danes jih na Koroškem ponovno vključujejo v obredno življenje, zato so zlasti pomembne dokumentacije pesmi, ki so jih številni zapisovalci zbrali na terenu. Krščanska kulturna zveza in inštitut Urban Jarnik se trudita, da pesemsko izročilo v obliki publikacij doseže širšo javnost.

Michael Aichholzer, je menil, da koroška izobraževalna ustanova Kärntner Bildungswerk spremlja izvajanje šeg in navad, vendar včasih prav formalni predpisi zavirajo večje dejavnosti, saj npr. šege in navade ne sodijo v sklop izobraževanja odraslih.

Sabina Buchwald je na podlagi pisem iz družinskega arhiva spregovorila o novostih ali omejitvah na pliberškem jormaku med drugo svetovno vojno, njen ded pa je zapisal, kako je doživljal spreminjanje načina izvajanja pliberškega jormaka v sedemdesetih letih, ko se je začela mehanizacija.

Daniel Wutti je opozoril, kako razne identitete, ki jih imajo posamezniki, pripomorejo k temu, da posamezniki predvsem v kriznih časih oblikujejo večje nadregionalne ali nacionalne identitete. Šege in navade ali pa noše pa lahko tudi služijo krepitvi nacionalnih identitet, kot je to npr. »koroški gvant«.

Herta Maurer-Lausegger je predstavila ziljsko štehvanje v Blačah, ki ga je tudi filmsko dokumentirala. Pomembne so zlasti dokumentacije ziljskih pesmi, kjer so domačini pred kamero zapeli polovico pesmi v slovenščini.

Prireditelji posveta 17. 9. 2021 v Tinjah: Katoliški dom prosvete Sodalitas, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Kärntner Bildungswerk

Glej tudi arhiv prireditev