Image: Predpasnik ziljske neveste, iz Majarjeve pošiljke na razstavo v Moskvo l. 1867, foto: T. Domej

Predpasnik ziljske neveste, iz Majarjeve pošiljke na razstavo v Moskvo l. 1867, foto: T. Domej

Oblačilna kultura na Zilji, v Rožu in Podjuni

Raziskavi noš in oblačilne kulture sta se med letoma 1988 in 1999 posvetili etnologinja dr. Marija Makarovič, risbe in kroje pa je prispevala akademska slikarka Jana Dolenc. Pobudo za raziskovanje ljudske noše v dvojezičnem predelu južne Koroške je dal takratni tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer.

Oblačilna kultura na Zilji

Med nošami na Koroškem zavzema posebno mesto zaradi svoje slikovitosti prav ženska ziljska noša. Marija Makarovič je pregledala številne vire, ki so do 20. stoletja pretežno napisana v nemščini. Mnogi avtorji govorijo o tem, da je kratka ženska ziljska noša, »noša slovenskih Ziljank ali noša ziljskih Slovenk«, medtem ko dolgo žensko nošo pripisujejo Nemkam. O nekdanji in današnji noši ter oblačilni kulturi sta se Marija Makarovič in Jana Dolenc pogovarjali s številnimi Ziljankami in Ziljani, ki so ohranjena oblačila in oblačilne dodatke tudi radi pokazali. Gradivo o oblačilni kulturi na Zilji je Marija Makarovič poiskala tudi v Koroškem deželnem arhivu v Celovcu, v Arhivu krške škofije, svetoval pa ji je tudi Deželni muzej za Koroško.

Oblačilna kultura v Rožu

Potem ko je leta 1991 izšla monografija o oblačilni kulturi kmečkega prebivalstva na Zilji, se je Marija Makarovič lotila raziskave v Rožu. Raziskava Marije Makarovič temelji na pisnih virih, predvsem podložniških zapuščinskih inventarjih, slikovnih virih, ustnih pričevanjih in deloma na literaturi. Doslej neobdelani zapuščinski popisi iz 17. in predvsem 18. stoletja so ji bili nadvse dragocen vir za preprostejšo oblačilno kulturo v Rožu. Ob smrti podložnikov so namreč gosposki uradniki popisali in ocenili imetje, torej tudi obleko. Na terenu se je Marija Makarovič pogovarjala z 124 imenovanimi pripovedovalkami in pripovedovalci. Nekateri so se med drugim natanko spominjali, kako so bili oblečeni njihovi starši ali stari starši, tako da so se za 19. stoletje nabrali tudi ustni podatki.

Na temo oblačilne kulture v Rožu je avtorica l. 1997 v okviru deželne razstave v Borovljah pripravila razstavo. Ob tem sta izšla kataloga (slovensko-nemški in angleško-italijanski).

Oblačilna kultura v Podjuni

Raziskavo oblačilne kulture slovenskega kmečkega in delavskega prebivalstva južne Koroške je Marija Makarovič leta 1999 zaključila v Podjuni. Kakor na Zilji in v Rožu, jo je na terenu občasno spremljala akademska slikarka Jana Dolenc. Na terenu se je Marija Makarovič pogovarjala z nad 100 imenovanimi pripovedovalci in pripovedovalkami. Nadalje delo temelji na uporabi literature, predvsem diplomske naloge Živke Vran-Černivec in razmeroma številnih podatkih o moških in ženskih oblačilih, ki so navedeni v podložniških zapuščinskih popisih iz konca 18. in začetka 19. stoletja. Podatke je Marija Makarovič v glavnem zbrala v letih 1988 do 1990, dopolnjevala in preverjala pa jih je vse do oddaje rokopisa 1999. Jana Dolenc pa je spet prispevala risbe noš po ustnih pričevanjih in risbah krojev ohranjenih oblačilih.