Image: Spominksa plošča Urbanu Jarniku

Spominksa plošča Urbanu Jarniku

Postavitev spominskih plošč

V spomin na osebnosti, ki so na južnem Koroškem obravnavale etnološke teme ali osebnostim, ki so se na drugih področjih vpisale v kulturno zgodovino koroških Slovencev, je Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik v sodelovanju z drugimi organizacijami odkril že več spominskih plošč. Načrtujemo odkritje ali obnovo nadaljnjih spomenikih obeležij.

Dr. Pavle Zablatnik

Rojen 1921 v Bilnjovsu, umrl 1993 v Celovcu. Duhovnik, narodopisec in ravnatelj Slovenske gimnazije. Na Zablatnikovo pobudo je l. 1983 pri Krščanski kulturni zvezi nastal narodopisni oddelek, iz katerega se je razvil Slovenski narodopisni inštitut, ustanovljen l. 1992. Na njegovi rojstni hiši pri p. d. Kumru v Bilnjovsu so Mohorjeva družba, Krščanska kulturna zveza in Slovensko narodopisno društvo Urban Jarnik v Celovcu leta 1998 slovesno odkrili spominsko ploščo.

Glej tudi Ustanovitev inštituta Urban Jarnik in dr. Pavle Zablatnik

Urban Jarnik

Rojen 1784 na Potoku pri Štefanu na Zilji, umrl 1844 v Možberku. Duhovnik, pesnik, jezikoslovec, narodopisec, zgodovinar, publicist. Narodopisno društvo Urban Jarnik je v letu 2000 obnovilo nagrobni napis Urbanu Jarniku v farni cerkvi v Možberku, kjer je Jarnik pokopan in dodalo spominsko ploščo s slovenskimi verzi iz Jarnikove pesmi Zvezdje.

Ob odkritju plošče 22. 9. 2001 je priznana pevka Bernarda Fink-Inzko med drugim zapela Jarnikovo pesem Zvezdje, ki jo je v Fellingerjevem prevodu (Sternenwelten) uglasbil Franz Schubert. Na orglah jo je spremljala Špela Filipič, Martin Dovjak pa je recitiral iz Jarnikovih pesniških del. Po slavnosti v cerkvi je dr. Teodor Domej spregovoril na temo Slovenski deželni jezik je živa lastnina ljudstva – Možberk na slovenskem kulturnem zemljevidu. Pred odkritjem in blagoslovitvijo obnovljenega nagrobnega napisa Urbanu Jarniku so Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Katoliška akcija in Krščanska kulturna zveza organizirali Popotovanje iz Celovca v Možberk v spomin na obisk Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška pri Urbanu Jarniku v Možberku leta 1832. Glej tudi Urban Jarnik

Andrej Šuster – Drabosnjak

Rojen l. 1768 na Drabosinjah pri Kostanjah (del vasi Zgornje Jezerce, umrl l. 1825 v Umbaru pri Domačalah. Bukovnik, pesnik, ljudski dramatik. Svečano odkritje spominske plošče, je bilo maja l. 2000 v Umbaru, plošča je pritrjena na notranji strani pokopališkega zidu tik ob vhodu. Svečanost so oblikovali recitator Jože Wakounig in vokalna skupina Akzent, o Drabosnjakovem liku sta nato v gradu Orsini-Rosenberg spregovorila ddr. Wilhelm Baum in dr. Teodor Domej.

Spominsko ploščo Andreju Šusterju-Drabosnjaku je postavila koroška sekcija avstrijskega PEN-Cluba, soprireditelj prireditve je bil Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik.

Matija Majar – Ziljski

Rojen l. 1809 v Vitenčah, umrl l. 1892 v Pragi. Duhovnik, narodopisec, jezikoslovec, propagator nacionalnega programa Zedinjene Slovenije in slovanske vzajemnosti, politični publicist. Leta 2009 so Fara Gorjane, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovensko prosvetno društvo Zila postavili spominsko ploščo Matiji Majarju-Ziljskemu, ki je župnikoval v Gorijah med letoma 1851 in 1870. Zasnovali so jo sicer za pritrditev na zunanji fasadi, a zaradi nekaterih domačinov, ki so dosegli prepoved s strani spomeniškega varstva, so jo morali obesiti v veži župnišča.

Ob Majerjevi 110-letnici smrti, l. 2002, je bila na Olšankem pokopališču v Pragi, kjer je Majar pokopan, spominska svečanost in slovesna blagoslovitev novega nagrobnega kamna. Postavitev nagrobnika je organiziral v sodelovanju z veleposlanikom Republike Slovenije v Pragi Matjažem Pucom Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, stroške za postavitev so prevzele koroške slovenske politične in kulturne ustanove.

Anton Jobst

Rojen 1894 na Brdu pri Šmohorju, umrl 1981 v Žireh. Skladatelj, pevovodja in organist. Stric Franc Grafenauer (deželni in državni poslanec koroških Slovencev) je spoznal njegovo glasbeno nadarjenost, zato so ga poslali na orglarsko šolo v Ljubljano. Anton Jobst je bil gonilna sila glasbenega življenja v Žireh, kjer je vodil vse zbore, bil je kapelnik pihalnih godb in glasbeni učitelj mladine več generacij.

Od l. 2011 je nameščena na njegovi rojstni hiši na Brdu št. 11, nedaleč od farne cerkve ob glavni cesti proti vzhodu, dvojezična spominska plošča. Za postavitev so bili odgovorni Fara Brdo/Egg, Kluba koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Občina Žiri in Muzejsko društvo Žiri.

Dr. Angela Piskernik

Rojena l. 1868 v Lobniku, umrla l. 1967 v Ljubljani. Botaničarka, pedagoginja in muzealka. Bila je prva slovenska naravoslovka z visokošolsko izobrazbo (univerza na Dunaju). Zaradi političnega delovanja v slovenski narodni skupnosti ni dobila službe v Avstriji, zato se je preselila v Slovenijo. Med drugim se je borila za zaščito narave in ženske pravice. Med drugo svetovno vojno je bila internirana v koncentracijskem taborišču Ravensbrück.

Spominsko ploščo na pročelju farne dvorane v Železni Kapli so odkrili maja 2015 Slovensko prosvetno društva Zarja, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Klub 99. Umetniško jo je oblikoval Karl Vouk.