Image: Notni zapis Lajka Milisavljeviča

Notni zapis Lajka Milisavljeviča

Raziskave ljudskih pesmi

Raziskave slovenskih ljudskih pesmi spadajo med temelje raziskovalnega dela ob ustanovitvi narodopisnega oddelka pri KKZ oz. inštituta Urban Jarnik, saj je bilo na razpolago bogato arhivsko pevsko gradivo. Raziskavam in zbiranju so se posvetili oziroma se še posvečajo Nužej Tolmajer, dr. Engelbert Logar in Lajko Milisavljevič.

Nužej Tolmajer

Nužej Tolmajer, roj. 1942, ima kot dolgoletni tajnik Krščanske kulturne zveze in predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik velike zasluge za ohranjanje ljudske pesmi na Koroškem. Omogočil in spremljal je številne raziskave in se trudi za pripravo in tisk notnih zbirk, v prepričanju, da je treba ljudstvu vrniti zaklad pesmi, ki ga je zaupalo raziskovalcem.

Nužej Tolmajer spodbuja, da gradivo ne ostane v arhivih KKZ in inštituta Urban Jarnik, temveč da prihaja v roke uporabnikov – pevcev in pevk. Njegova ljubezen do ljudske pesmi najbolj prihaja do izraza v zbirki iz njegovega domačega kraja – z Radiš in iz okolice, kjer je v več letih zbiranja, dokumentiranja, iskanja po arhivih in snemanja na terenu pripravil bogato zbirko pesmi Tiha zemlja. Pesemsko izročilo z Radiš in iz okolice / Liedgut aus Radsberg und seiner Umgebung (2017). Knjigi so priložene 3 zgoščenke.

Lajko Milisavljevič

Lajko Milisavljevič (1943–2002), dolgoletni zborovodja Mešanega pevskega zbora Rož, je svojo dejavnost na Koroškem posvetil tudi zbiranju in raziskavi ljudskih pesmi na Zilji, v Rožu in Podjuni. Ob ustaljenih pesmih, ki se pojejo ob določenih priložnostih in so vpete v šege, so mu bile pri srcu tudi spontano zapete pesmi pri naključnih srečanjih. Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Krščanska kulturna zveza sta želela javnosti predstaviti kolednice, zbrane v arhivih in tudi živo koledovanje na Koroškem. Nalogo je prevzel Lajko Milisavljevič, ki je zbral dragoceno gradivo pri obhodih kolednikov s snemanjem »v živo«. Poleg tega je pregledal celotno arhivsko gradivo v zapuščini dr. Franceta Cigana, v arhivu Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik, ki hrani posnetke Slovenskega sporeda ORF v Celovcu in gradivo Glasbeno-narodopisnega inštituta ZRC SAZU v Ljubljani. Leta 1999 je izšla zgoščenka Eno pesem hočmo peti – Koledovanje na Koroškem, na kateri je objavljenih 42 koledniških pesmi iz raznih krajev južne Koroške. Po njegovi smrti je narodopisni inštitut Urban Jarnik sprejel njegovo obširno zapuščino in si zadal nalogo, da gradivo, ki ga je Lajko Milisavljevič posnel na terenu, objavi. Doslej so iz njegove zapuščine izšle ljudske pesmi z Zilje Dr bə Zila kna biva (2014).

Engelbert (Bertej) Logar

Dr. mag. Engelbert (Bertej) Logar (Inštitut za glasbeno narodopisje, Univerza v Gradcu), roj. 1959, raziskuje predvsem ljudsko pesem v Podjuni.

Pri etnološkem oddelku KKZ oz. kasneje pri narodopisnem inštitutu Urban Jarnik je Bertej Logar kot študent v poletnih mesecih (1983–85) obdelal predvsem arhivsko pevsko gradivo iz zapuščine Franceta Cigana. Izšlo je več zbirk z naslovom Vsaka vas ima svoj glas (1988–1996). V prvih petih knjigah je objavil slovenske ljudske pesmi in ponarodele pesmi iz zapuščin Franceta Cigana in Jerka Beziča. Od šeste knjige dalje je pri KKZ v sodelovanju s podjunskimi slovenskim kulturnimi društvi izdal še več zbirk, ki poleg ljudskih pesmi vsebujejo tudi kulturno-zgodovinski prikaz posameznih krajev. Bertej Logar je dobitnik številnih nagrad, leta 2016 ga je počastila tudi Koroška s podelitvijo deželne kulturne nagrade.