Slovenska narečja na Koroškem

Slovenski narodopisni inštitut je podprl projekt »Raziskovanje narečij na Koroškem« etnologinje in dialektologinje dr. Herte Maurer-Lausegger. Podpira tudi izdajo narečnih slovarjev, izvajal je dokumentacijo slovenskih narečnih izrazov materialne dediščine in izdaja narečno literaturo.

Dr. Herta Maurer-Lausegger: Raziskovanje narečij na Koroškem

Ko je leta 1994 prevzela vodstvo projekta Raziskovanje narečij na Koroškem, sta jo dolgoletne izkušnje in metodološki razvoj pripeljala do spoznanja, da zvočni zapis za avtentično podobo govora ne zadostuje in da je potrebno v dokumentiranje vključiti možnosti videotehnike. Porodila se je zamisel dialektoloških filmov: dokumentirati živo besedo na karseda naravnem interaktivnem prizorišču, z njo vred pa hkrati zajeti izumirajočo, etnološko pomembno kulturno dediščino. Tako je dr. Herta Maurer-Lausegger začela s slikovno-zvočno dialektološko dokumentacijo, ki vključuje etnografsko gradivo in nejezikovno (neverbalno) komunikacijo. Doslejšnji avdiovizualni zapisi obravnavajo naslednja področja:

Mline in žage, ovčerejo, poljedelsko orodje, sani in spravljanje hlodov s konjsko vprego, peko kruha v črni kuhinji in kritje lesene strehe.

Besedilne priloge filmom vsebujejo stare fotografije in filmsko besedilo v fonološki transkripciji s prevodom v nemščino oz. s prenosom narečnega besedila v standardizirano slovenščino.

Narečni slovarji

Leta 2017 je bil izdan slovar narečnih besed iz zgornjega Roža, kateremu je seme zasejal pater Bertrand Kotnik, končal pa ga je njegov nečak Franc Kattnig. V pripravi sta tudi ziljski slovar iz Zahomca Milke Kriegl in leksikon o jugovzhodnem podjunskem narečju, ki ga je pripravil dr. Pavel Apovnik.

Pripovedništvo in narečna literatura

V večletnem projektu je mag. Martina Piko-Rustia uredila za tisk narečne pripovedi iz Roža, Podjune in Zilje. Publikacija Iz semena pa bo lipa zrasla je izšla 1996. Leta 2015 je SNI Urban Jarnik izdal narečne pesmi Marije Bartoloth iz Gorij na Spodnji Zilji in poskrbel za prenos pesmi v slovenski knjižni jezik in prevod v nemščino. Pesniški zbirki Zilščǝ pušǝlč je dodan seznam narečnih besed in fraz s pojasnili ter DVD, na katere bere avtorica pesmi v narečju. Leta 2021 je sledila publikacija basni Mijalca majalca, ki jo je prav tako napisala Maria Bartoloh v slovenskem ziljskem narečju. Prenesena je tudi v slovenski in nemški knjižni jezik in knjigi je priložena zgoščenka, na kateri jo bere avtorica v narečju.

Materialna dediščina in narečni izrazi

Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik evidentira premično materialno kulturno dediščino pri Slovencih na Koroškem. Vzporedno sodelavci inštituta evidentirajo izrazoslovje in narečne različice zanjo. Na podlagi popisne pole, ki je bila izdelana za muzejsko dokumentacijo Etnološkega muzeja na Kostanjah, smo evidentirali tudi ohranjene predmete ali pri zasebnikih na Zilji, v Rožu in Podjuni in obsežno zbirko etnoloških predmetov pri p. d. Mvačniku (druž. Lutschounig) v Zabrdi pri Golšovem. Pokojni Hanzi Lutschounig je bil strasten zbiralec starin. Shranjevati jih je začel leta 1960, ko so podrli staro hišo, da so dobili prostor za novo. Pri Lutschounigovih smo dokumentirali 547 predmetov.