Image: Hišno ime Pirčar, Šmarjeta v Rožu, F: Franc Wakounig

Hišno ime Pirčar, Šmarjeta v Rožu, F: Franc Wakounig

Slovenska ledinska in hišna imena

Leta 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta v avstrijski seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Prošnjo za sprejetje so podpisali vsi takratni predstavniki slovenskih kulturnih društev, ki so se trudili za ohranitev teh imen, in Interesna skupnost selskih kmetov – »nosilci« nekega znanja ali neke tradicije, ki jih UNESCO ščiti s Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003.

Osnova za sprejetje so bili izdani stenski zemljevidi Jozija Packa in zemljevida s slovenskimi ledinskimi in hišnimi imeni, ki sta izšla leta 2008 v Kotmari vasi in Selah. Stoletja dolgo so se ledinska in hišna imena na mlajše generacije prenašala ustno in so ljudem služila za orientacijo v naravi in kulturni krajini. Ledinska imena poimenujejo najmanjše geografske enote, zaradi današnje obdelave velikih površin v kmetijstvu, je bila nevarnost velika, da tonejo v pozabo. Ledinska imena so pomembna nesnovna kulturna dediščina, ker posredujejo poimenovanja v prvotnem jeziku informacije o vrsti zemlje, poraščenosti, o reliefu ali koriščenju tal, s tem pa dajejo tudi globlji vpogled v regionalno socialno in gospodarsko zgodovino. Četudi se je jezikovna podoba južne Koroške v drugi polovici 20. stoletja močno spremenila, so se imena ohranila v svoji prvotni obliki in jih uporabljajo tudi nemško govoreči prebivalci.

Po sprejetju slovenskih ledinskih in hišnih imen v avstrijski Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine so o njih obširno poročali mediji, sledila so številna vabila za predavanja, Martina Piko-Rustia pa je bila sprejeta v avstrijsko komisijo, ki skrbi za standardizacijo zemljepisnih imen (AKO). Leta 2011 sta izšla prva dva zemljevida z Unescovim logotipom (Šmarjeta v Rožu, Škofiče).

Čezmejni projekt FLU-LED

V obdobju 2011–2015 je potekal evropski čezmejni projekt FLU-LED v okviru programa OP SI-AT 2007–2013. Nosilci projekta Kulturni portal ledinskih in hišnih imen so bili Slovenska prosvetna zveza (vodilni partner), Krščanska kulturna zveza, Razvojna agencija Gorenjske in Gornjesavski muzej. Inštitut je bil v projekt vključen kot strokovni izvajalec za pripravo poenotene metodologije in pripravo zemljevidov. Leta 2012 je izšla publikacija Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki obravnava vprašanja terenskega zbiranja, vprašanje ustrezne transkripcije narečnih imen in probleme standardizacije imen. V projektu so izšli na Koroškem štirje zemljevidi (Bekštanj, Šentjakob v Rožu, Bistrica v Rožu in Šmarjeta v Rožu), trije zemljevidi so izšli na Gorenjskem (Kranjska Gora, Jesenice, Tržič). V projektu je nastal tudi spletni portal, na katerem so predstavljena in lokalizirana vsa zbrana imena: www.ledinskaimena.si ali www.flurnamen.at. Projekt se nadaljuje tudi po zaključku evropskega projekta. Aprila 2019 je Slovenska prosvetna zveza v sodelovanju s projektnimi partnerji objavila prenovljeno spletno stran FLU-LED z interaktivnim zemljevidom in možnostjo sodelovanja.

Dejavnost v delovni skupnosti AKO

Martina Piko-Rustia se od leta 2012 redno udeležuje sej Delovne skupnosti za kartografsko imenoslovje v Avstriji – Arbeitsgemeinschaft für Kartographische Ortsnamenkunde (AKO). AKO je koordinacijski gremij vseh uradnih, znanstvenih in privatnih ustanov v Avstriji, ki delujejo na področju zemljepisnih imen in ima cilj, da podpira standardizacijo imen v Avstriji v smislu priporočil Združenih narodov. Martina Piko-Rustia gremiju poroča o dokumentaciji ledinskih imen na Koroškem, o aktualnih vprašanjih poimenovanja cest ali o problemu zapisovanja slovenskih zemljepisnih imen na uradnih zemljevidih. Nato je projekt dokumentacije ledinskih in hišnih imen na Koroškem na mednarodni ravni predstavljal bivši predsednik AKO dr. Peter Jordan, npr. leta 2016 v Bangkoku in leta 2017 na konferenci za standardizacijo zemljepisnih imen pri Združenih narodih v New Yorku.

Primer dobre prakse

Ob desetletnici podpisa Konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine, julija 2019, je Avstrijska komisija UNESCO odlikovala deset izbranih primerov dobre prakse, ki na lokalni ali (nad)regionalni ravni služijo kot vzorni projekti za ohranjanje in prenos nesnovne kulturne dediščine na mlajše rodove. Med odlikovanimi projekti je tudi projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem. Komisija je ugotovila, da projekt izpolnjuje načela in cilje Unescove konvencije v posebni meri, ker se nosilci trudijo za razvoj sodobnih in kreativnih oblik prenosa nesnovne dediščine na mlajše rodove, to so npr.: spletna stran www.flurnamen.at oz. www.ledinskaimena.si, tiskani zemljevidi in delavnice za mlade. Prav tako pomembno pa da je tudi znanstveno evidentiranje, obdelava in dokumentiranje ledinskih in hišnih imen.

CarinthiJA 2020

Ob 100. obletnici plebiscita na Koroškem je inštitut Urban Jarnik izvedel v okviru odobrenih projektov  Dežele Koroške projekt CarinthiJA 2020 Pokrajina in identiteta – Zemljepisna imena kot nesnovna kulturna dediščina.

Sodelovanje z izobraževalno ustanovo Kärntner Bildungswerk – Dokumentacija geografskih imen v okraju Velikovec (pilotni projekt Dežele Koroške)

Dežela Koroška in Kärntner Bildungswerk sta od avgusta do decembra 2021 izvajala projekt evidentiranja krajevnih, ledinskih in hišnih imen v okraju Velikovec, da bi preverili imena, ki so že zapisana v kartnih podlagah deželne vlade ter da bi v bazo podatkov vnesli s pomočjo lokalnega prebivalstva dopolnitve in popravke. V ta namen so organizirali v vseh občinah okraja Velikovec interaktivne razstave, kjer so lahko prebivalci vnesli popravke ali nova imena. Pri zaključnih delavnicah so bili prisotni sodelavci Kärntner Bildungswerka in inštituta Urban Jarnik, s katerimi so se občani lahko pogovorili o imenih na zemljevidih. Inštitut Urban Jarnik je bil v projekt vključen s strani Kärntner Bildungswerka, ker ima inštitut dolgoletne izkušnje z dokumentiranjem ledinskih in hišnih imen.

Pilotni projekt v okraju Velikovec odpira temeljna vprašanja o uporabi manjšinskih imen na uradnih zemljevidih. Ker gre za uradno uporabo zemljepisnih imen, jih je smiselno zapisovati v knjižnem jeziku. Zato bo Inštitut Urban Jarnik k sodelovanju povabil strokovnjake avstrijske Delovne skupnosti za standardizacijo zemljepisnih imen (AKO), zlasti častnega predsednika dr. Petra Jordana in dr. Heinza-Dieterja Pohla. Problemi standardizacije slovenskih imen na podlagi narečnih imen pa so obravnavani tudi v priročniku Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki je izšel v okviru čezmejnega projekt FLU-LED (glej zgoraj).