Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu je letos z bogatim programom znanstvenoraziskovalnih dejavnosti obhajal svojo 50-letnico delovanja. Jubilejno leto je zaključil s strokovnim srečanjem, pri katerim so sodelovali dolgoletni partnerji iz Slovenije in Slovenski narodopisni inštitut iz Celovca, ki ga je zastopala znanstvena vodja Martina Piko-Rustia.

Slovensko etnološko društvo in soorganizatorji so 4. in 5. septembra vabili na Strokovni posvet z ekskurzijo na avstrijsko Štajersko, kjer je v Pavlovi hiši v Potrni potekal uvodni znanstveno-strokovni posvet in večerni koncert pevskega zbora Pavlove hiše. Na sporedu so bili tudi ogledi bližnjih muzejev, in vodeni ogled Gradca »Po slovenskih sledeh« ob zaključku sporeda.

V nizu prireditev MANJŠINE – OKNO V SVET, ki ga vsako leto prireja Mohorjeva – Politično izobraževanje – se bosta referenta posvetila značilnostim Zilje, ki so jih pogojile drugačne naravne in socialno-ekonomske razmere kakor v drugih krajih dvojezičnega območja Koroške.

Društvo katoliških pedagogov Slovenije je na osnovni šoli Notranjski odred Cerknica izvedlo 5. mednarodno konferenco »Vzgoja za ljubezen do domovine in države«. Konferenca na letošnjo temo »Jezik kot temelj narodne identitete« je potekala v živo in preko spleta.

V središču pozornosti Sejma šeg in navad od 10. do 12. novembra je bilo »leto ljudske kulture«, ki ga je za letošnje težiščno leto predlagal Koroški kulturni gremij. Poleg pestrega programa s petjem, glasbo, gledališčem, revijami ljudskih noš, pesništvom in ljudskim plesom je Uši Sereinig predstavila tudi prispevek Kulturnega gremija k letu ljudske kulture.

Na temo »Geografska imena v rabi – uporabna toponomastika v svoji raznolikosti« je v organizaciji Delovne skupnosti za standardizacijo zemljepisnih imen (AKO) od 6. in 7. novembra 2023 potekal mednarodni simpozij v spomin na Josepha Breua in Otta Backa. Martina Piko-Rustia in Susanne Weitlaner sta predstavili trenutno situacijo slovenskih toponimov na uradnih in neuradnih…

Ob 50. izidu revije »Österreichische Namenforschung« (ÖNf) bo 25. in 26. maja 2023 v hiši Adalberta Stifterja v Linzu potekal jubilejni posvet »Onomastik: Bestandsaufnahmen und Zukunftsperspektiven« (Popisi in perspektive za prihodnost).

Zbornik vsebuje prispevke, predstavljene na posvetu, ki je potekal jeseni 2021 v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah. Tako kot posvet je tudi zbornik interdisciplinarno usmerjen.

Slovensko etnološko društvo v sodelovanju z drugami institucijami vabi na mednarodni simpozij "Borovo gostüvanje – Med izviri in prihodnostjo šege", na katerem bo predavala mag. Martina Piko-Rustia o vleki ploha v čezmejnem prostoru Koroške.

V sklopu Kulturnega tedna 2022, ki ga vsako leto v drugi občini pripravi Biro za narodno skupnost pri Deželi Koroški, je letos predaval tudi predsednik Narodopisnega društva Urban Jarnik Nužej Tolmaier, ki je predstavil svojo življenjsko delo – obširno pesemsko zbirko Tiha zemlja.

Predstavitev knjige in kratko predavanje dvornega svetnika prof. hc. univ. doc. dr. Petra Jordana, ki ga bo dopolnil dr. fil. Přemysl Mácha, poteka v okviru niza Mohorjevih prireditev MANJŠINE – OKNO V SVET.

Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je 03.12.2021 organiziral 2. slovensko folkloristično konferenco, ki je zaradi pandemije potekala po spletu.

Inštitut Urban Jarnik vabi prebivalce okraja Velikovec, da se udeležijo posameznih prireditev v občinah, ki jih prireja koroška izobraževalna ustanova Kärntner Bildungswerk skupaj z Deželo Koroško.

Avstrijska Unescova komisija je 26. novembra 2021 organizirala v online izvedbi delavnico za nosilce elementov nesnovne dediščine v avstrijskem seznamu in za zastopnike avstrijskih Unescovih šol, s ciljem mreženja šol in nosilcev tradicij. Pri delavnici je sodelovala Martina Piko-Rustia, ki je predstavila šolske projekte dokumentiranja ledinskih in hišnih imen na Koroškem.

Martina Piko-Rustia je na Inštitutu za slavistiko Univerze na Dunaju predstavila delovanje inštituta Urban Jarnik in projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen.

Ob tridesetletnici razglasitve samostojne in neodvisne države Slovenije so organizatorji priredili mednarodni večdisciplinarni posvet, ki je bil namenjen vprašanju Slovenk in Slovencev, ki v času osamosvojitve niso živeli na ozemlju Republike Slovenije.

Pri 27. Slovenskem festivalu znanosti z mednarodno udeležbo od 28.–30. septembra, ki ga je v online izvedbi organizirala Ustanova Slovenske znanstvene fundacije, se je s svojimi dejavnostmi predstavil tudi Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik. Izmed dejavnostmi so posebej predstavili obširni projekt dokumentacije ledinskih in hišnih imen.

Delavnica je potekala v okviru Tedna koroških Slovenk in Slovencev, v katerem dijakinje in dijaki Slovenske gimnazije obiskujejo ustanove koroških Slovencev in Slovenk ter v obliki delavnic spoznavajo dejavnosti koroških Slovencev in Slovenk na najrazličnejših področjih.

Koroški kulturni dnevi so potekali v prvi polovici junija 2021, zaradi predpisov v zvezi z omejitvijo koronavirusa pa je bilo tokratno srečanje virtualno. Večdnevna prireditev je namenjena predstavitvi kulturne in raziskovalne dejavnosti koroških Slovencev Slovencem v Republiki Sloveniji.

Slavistično društvo Nova Gorica je v sodelovanju z Mestno občino Nova Gorica ter s Slavističnim društvom Koper in Slavističnim društvom Trst-Gorica-Videm priredilo 30. Primorske slovenistične dneve z naslovom Odtenki slovenščine.

V sredo, 14. aprila 2021, je po spletu potekala predstavitev četrte knjige v seriji Mladi v slovenskem zamejstvu: družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Knjigo so predstavili avtorji: Sonja Novak Lukanović, Vera Kržišnik-Bukić, Devan Jagodic, Martina Piko-Rustia, Katalin Munda Hirnök in Barbara Riman.

Dne 3. 12. 2020 je potekal strokovni spletni pogovor na temo »V prakso umerjeni impulzi za novo določanje definicij v migrantski Evropi«. Razpravljali so o večplastnih stvarnostih živete nesnovne dediščine.

Interdisciplinarni posvet naj bi bil prispevek več institucij ob obletnici koroškega plebiscita 1920/2020. Odpadel in preložen je bil zaradi varnostnih ukrepov proti širjenju koronavirusa.